Na koga bi se obrnili, če bi imeli vprašanje, ki je vezano na znanstveno področje? Na znanstvenike, seveda. Enako velja tudi v nohtni industriji – ko govorimo o nohtnih gelih, bi uporabnice in uporabniki morali poznati vsaj osnovno znanost nohtnih produktov, da bi bolje razumeli materiale, s katerimi delajo. Dejstvo je, da je večina manikerk praktično in umetniško naravnanih. Nekatere že dolga leta izvajajo določene storitve in velikokrat sploh ne razmišljajo o sami tehnični in kemijski plati procesov, ki se odvijajo pod njihovimi rokami. Vendar je podrobnejše poznavanje gelov presenetljivo in zelo zanimivo, če si vzamemo nekaj trenutkov in malce razmislimo o znanosti, ki je v ozadju. Verjemite, ogromno je je.

Spodbujanje k izboljševanju

Nohtna industrija je podobna živemu organizmu, z vsakim dnem se naše znanje veča in izboljšuje. Povpraševanje in potrebe po raznolikih in boljših materialih spodbuja celotno vejo znanosti, ki išče nove metode in kemijske spojine z jasnimi cilji – lažja in hitrejša uporaba, prijaznejši materiali ob stiku z naravnim nohtom, bolj kakovostni in obstojnejši materiali …

S temi razlogi obstajajo in nastajajo tudi raznolike mase, ki se jih izučene manikerke poslužujejo – trdi in mehki geli, permanentni gelni laki, ki se topijo, easy-off gelni laki, ki jih je potrebno spiliti, in veliko več.

Kemijske reakcije gelov

Večina kemijskih reakcij, ki so najpomembnejše pri razvoju in ustvarjanju gelov, so vezane na križne vezi med molekulami methakrilatov. Gre za isto vrsto kemijskih reakcij, ki se uporablja v zobozdravstvu pri UV-zalivkah. Na molekularni ravni se med verigami molekul pri postopku strjevanja pod spektrom svetlobe ustvarijo križne vezi (ang. crosslinks). Vezi med verigami in molekulami bi bile v 3D prikazu videti kot mreža. Gosteje je tkana, obstojnejši in trdnejši je material, posledično pa ga je tudi veliko težje odstraniti.

Na molekularni ravni gre pri strjevanju gelov za sestavine, ki reagirajo pod žarki UV in LED svetlobe. Imenujemo jih fotoiniciatorji. Ko gel, ki vsebuje fotoiniciatorje, izpostavimo primernemu spektru dovolj močne svetlobe, reagira na kemijski ravni – tvoriti začne polimere (t. i. postopek polimerizacije). Enaka reakcija se sproži tudi pri akrilu, le da v tem primeru peroksid (BPO) v akrilnem prahu prevzame funkcijo iniciatorja oziroma katalizatorja. Le-ta prične in nadzoruje kemijsko reakcijo polimerizacije.

Trdi geli

V primerjavi z ostalimi materiali se med molekulami v trdih (ang. hard) gelih ustvari največ križnih vezi. Material mora nositi lastno težo, ko ga uporabimo za podaljševanje nohta, biti mora tudi odporen na udarce in obstojen za daljše časovno obdobje. Molekule v trdih gelih so običajno 100 % reaktivne (to pomeni, da se spremenijo na kemijski ravni), zato vsebujejo le malo, če sploh kaj topil. Iz tega razloga se trdi geli tudi ne topijo in se odstranijo le s piljenjem. Idealni so za stranke, ki imajo roke veliko časa v vodi ali so izpostavljene kemikalijam ter za stranke z izjemno dehidriranimi in brazdastimi nohti.

Sam postopek odstranjevanja trdih gelov se zdi precej enostaven, vendar mora biti manikerka zelo pazljiva, da ne poškoduje naravnega nohta. Upoštevati je potrebno pravilne tehnike piljenja in uporabljati pile postopno – od bolj grobe do vedno bolj fine in najbolj nežne grobosti, ko najbliže naravnemu nohtu. Pri tem pazimo, da gela ne odstranimo povsem – pilimo, dokler na površini ne ostane le še tanek sloj gela. Z uporabo t. i. bufferja na površini ustvarimo matiran videz naravnega nohta in nato pustimo, da noht izraste, dokler ne preraste nanesenega sloja gela. Priporočljivo je, da se po odstranitvi v salonu s stranko dogovorimo za ponoven obisk čez 3 ali 4 tedne, da preverimo stanje nohtov.

Mehki geli

Pri easy-off oziroma mehkih gelih gre za »oslabljene« trde gele, ki imajo manjšo stopnjo križnih vezi. Žal z oslabljeno formulo žrtvujemo tudi določen odstotek obstojnosti v primerjavi s tradicionalnimi geli. Če easy-off gelu dodamo barvne pigmente, gre za barvni gel, ki je lahko v lončku ali pa v steklenički s čopičem, kot lak.

Pri odstranjevanju najprej spilimo 50–70 % gela, nanj položimo vato z raztopilom za 20 minut (pri tem upoštevamo navodila proizvajalca). Najprej preverimo noht, ki smo prvega dali »topiti«. Masa naj bi se zlahka odstranila z naravnega nohta, sicer znova nanesemo topilo in noht ponovno zavijemo še za dodatnih 10–20 minut.

Permanentni laki

Kot pravi Doug Schoon, mednarodno priznan znanstvenik, avtor in edukator z več kot 30-letnimi izkušnjami v lepotni industriji, obstajata 2 vrsti permanentnih lakov: tisti, ki vsebujejo hlapljiva topila, in tisti, ki teh topil ne vsebujejo. V zadnjem primeru gre dejansko za mehke gele, ki imajo dodane barvne pigmente. »Permanentni laki imajo zelo podobno kemijsko strukturo kot geli, a so razviti s posebnim pristopom – nanesejo se v več slojih, ki se med sabo vežejo: podlak, barvni lak, nadlak.«

Podlaki so v večini mešanica reaktivnih methakrilatov, polimerov, ki ustvarijo filmski ovoj in vsebujejo topila, ki tvorijo manj križnih vezi.

Barvni permanentni laki se po sestavi razlikujejo od proizvajalca do proizvajalca, a v večini tvorijo srednjo stopnjo križnih vezi. Takšna struktura strjenega materiala je fleksibilna in obstojna, vendar se jo kljub temu da sorazmerno enostavno odstraniti.

Nadlaki tvorijo visoko stopnjo križnih vezi, saj kot zadnji sloj umetne mase zagotavljajo zaščito in visok sijaj. Iz tega razloga jih moramo tudi pred začetkom topljenja zmatirati oziroma odstraniti sijaj – s tem skrajšamo čas topljenja in si olajšamo delo.

Pri tem je pomembno, da skrbno upoštevamo navodila proizvajalca. Nekateri pri postopku odstranjevanja priporočajo matiranje, drugi ne. Pri samem postopku odstranjevanja smo pozorni, ali se umetna masa po priporočenem času topljenja zlahka odstrani z naravnega nohta. Če temu ni tako, noht znova zavijemo in podaljšamo čas topljenja. Postopek na ta način nadaljujemo, dokler umetne mase ne odstranimo s površine nohta, ne da bi ga pri tem poškodovali.

Pri odstranjevanju soak-off gelov ali permanentnih lakov moramo upoštevati dejstvo: priporočeni čas odstranjevanja je minimalni časovni okvir, ne maksimalni. Metoda odstranjevanja, temperatura sobe in nenazadnje nohta, debelina materiala, ki ga odstranjujemo in količina mase, ki jo pred topljenjem spilimo – vse to ima neposreden vpliv na čas topljenja. Pomembno je, da v čas storitve vedno vračunamo dodaten čas za varno odstranjevanje. Naš cilj naj bo, da naravni noht pri postopku odstranjevanja ne poškodujemo.

Če poznamo znanost, kemijske procese, ki lake strdijo ali stopijo, smo pri svojem delu lahko natančnejši, hitrejši in ohranjamo zdrave naravne nohte, ki bodo z našo manikiro zasijali v vsej svoji lepoti, zadovoljna stranka pa se bo redno vračala na novo manikiro.

 

Mojca Janežič, direktorica podjetja Akademija Studio Lepota, kozmetičarka, master edukatorka, članica komisije za preverjanje in potrjevanje NPK Maniker-ka