Kozmetičarka mora nečisto kožo temeljito preučiti, saj bolezenske spremembe kože sodijo pod zdravniško obravnavo. Direktor združenja Icada, dr. Reinhold A. Brunke, in Icadin svetovalec, dr. Manuel Neumeier, razkrivata napotke, na podlagi katerih lahko pravilno določite in ocenite stanje kože.

 

Koža  gre  tekom  življenja skozi številne faze, ki se
med sabo močno razlikujejo, saj jih zaznamujejo posebne  fiziološke  lastnosti. Te faze obsegajo otroško, mladostno
in odraslo kožo, pa tudi kožo med nosečnostjo  in postara- no  kožo. Potrošniki  pravilno  zaznavajo glavno  fazo mla- dostne  kože  in njene značilnosti: morfološka situacija, lastnosti kože in klasifikacija potrošnikov se ujemajo v razmerju 1:1.
Potrošniki  lahko  zaradi  optičnih in organoleptični lastnosti kože celo razlikujejo med primarnimi in sekundarnimi komedoni mladostniške kože. Znanstveno  je bilo dokazano, da se klasifikacija s strani potrošnika in morfološko stanje kože popolnoma ujemata v razmerju 1:1. V nasprotju z bolezenskimi stanji, ki se nadaljujejo tudi zatem, ko sprožilec že izgine, je  aknasta  koža  pubertetnika zgolj prehodno stanje kože. Njeni sprožilci so opredeljeni, prehodno
stanje kože pa skupaj s temi sprožilci po določenem času  izzveni. Takšno aknasto kožo do določene mere  štejemo med neprijetnosti na koži, v bolezensko stanje pa se razvije šele v kasnejši fazi. Pojasnili bomo, kako ločimo normalno in bolno kožo in zakaj razlikovanje med  različnimi kategorijami aken  pripomore  k  dejavnemu varstvu potrošnikov: če potrošniku pri zdravljenju kožnih neprijetnosti  najprej  pomagamo  s
kozmetičnimi  izdelki  proti aknam, se ta lahko namreč izogne  resnim  stranskim  učinkom zdravil, kot so kortikosteroidi, antibiotiki in učinkovina izotretinoin.


Normalna produkcija sebumainkeratina
Sebum se proizvaja v žlezah lojnicah. Bazalna plast žleze lojnice je sestavljena iz izvornih celic. Te celice proizvajajo hčerinske celice, ki se od njih odcepijo in potujejo proti izvodilu žleze lojnice, medtem ko izvorne celice ostanejo v bazalni plasti, da proizvajajo naslednje generacije hčerinskih celic. Hčerinske celice potujejo proti izvodilu žleze lojnice, se stisnejo v spodnji  del lasnega mešička oz. folikla – infrainfundibulum, prečkajo akroinfundibulum – zgornji del lasnega mešička, in se na koncu razširijo na površini kože in lasišča. Med njihovo migracijo začnejo sebumske celice proizvajati  lipide in – v manjšem obsegu – tudi keratin. Ti spremenijo svoj videz  in fzične lastnosti  ter  se pretvorijo v  sebumske  celice, ki vsebujejo  predvsem  trigliceride, proste maščobne kisline, ester voska, skvalen, holesterol in tonoflamente (keratinska vlakna) – v nasprotju z epidermalnimi lipidnimi  lamelami,  ki  jih sestavljajo ceramidi, holesterol, holesterol sulfat in proste maščobne kisline. Na koncu dosežejo velikost,  ki  ustreza
15- do 20-kratnemu premeru prvotne bazalne celice, in počijo, da njihova vsebina preide v žlezo lojnico in mešiček. Stene sebumskih celic se v bistvu ne razgradijo, temveč postanejo del flamenta v mešičku. Filamentna zmes je viskozna, motna tekočina. Ta zmes potuje skozi infundibulum, katerega stene so sestavljene iz lamelne strukture roženih celic in glavnih lipidnih plasti in iz katerega se – kot del rednega procesa luščenja – nenehno luščijo izredno drobni delci. Infrainfundibulum in akroinfundibulum se razlikujeta po številu epitelijskih plasti. Poleg tega tanka epitelijska plast infrainfundibuluma ni enakomerno razporejena po njegovi steni, temveč prekriva le večja področja.
Keratinske celice iz izvodila žleze lojnice in rožene luskice iz sten mešička se odcepijo v infundibulum, se
pomešajo s sebumom in združijo s klico Propionibacterium acnes. Kot rezultat nastane motna tekočina
(flament), ki je običajno dovolj tekoča, da skozi izvodilo mešička pride na površino kože.

Spremembe v puberteti
Aknasto kožo v puberteti spodbudi razmnoževanje izvornih celic žleze lojnice, kar je posledica neuravno-vešene ravni hormonov (npr. hormona DHEA) in PPAR-ligandov (peroksisom proliferator aktiviran re-
ceptor), npr. encima 5-lipoksigenaza, ki ga proizvedejo leukotrieni. Akne so le prehodno stanje kože med  običajnim,  zgolj  začasnim neuravnovešenim metabolizmom hormonov. Ocenjuje se, da akne prizadenejo od 80 % do 90 % najstnikov, ne glede na spol. Teh približno 90 %najstnikov seveda ni bolnih, temveč njihova koža zgolj preživlja povsem normalen stadij, ki je značilen za to starost. Do 25. leta starosti akne skoraj v celoti izginejo. Akne, ki se obdržijo dlje časa  (postpubertetne akne), ali druge fziopatološke oblike aken imajo različne sprožilce, v večini primerov pa vzrok  izhaja  iz bolezni (sindrom policističnih jajčnikov, hirsutizem, Cushingov sindrom, Acne climacterica).

Zaradi  tanjšanja, ki je posledica visoke vsebnosti sebuma, se lahko poruši ravnovesje med holesterolom in holesterol sulfatom, proizvajanje keratina pa se lahko zniža. Zaradi tega se od stene mešička začnejo ločevati velike, čvrste, drugače ustvarjene rožene luskice. S tem se spremenijo lastnosti vsebine infrainfundibuluma, ki postane manj tekoča (hiperkeratoza 1, 2, 3). Poleg tega naj bi se povečala sinteza keratina. Oblikujejo se čepi, ki zamašijo infrainfundibulum (ne izločilo mešička) in
posledično mešiček. Ta stadij se imenuje mikrokomedon. V oglasih  in celo strokovni  literaturi  lahko
najdemo upodobitve zamašenega  izvodila lasnega mešička  ali  akroinfundibuluma.  Upodobitve  in
zdravljenja, ki temeljijo na tem modelu (pilingi), so napačno zasnovani, izvirajo pa iz starega koncepta
dermatologa Paula Gersona Unna (teorija zamaška). Čepi v infrainfundibulumu mešička pravzaprav dovoljujejo prehod manjše količine flamenta, zato se mešiček razširi na področju čepov, torej v spodnjem
delu mešička in ne v zgornjem.

Kozmetično ali medicinsko zdravljenje aken
Dermatologi ločijo sledeče  oblike aken:
1.   Acne comedonica: mikrokomedoni in primarni komedoni, kot so gnojni mozolji in ogrci. Gre za normalno mladostno stanje kože pri 90 odstotkih najstnikov.
2.   Acne  papulopustulosa:  sekundarni komedoni, kot so pustule, papule in vozliči (velike papule). To stanje kože je nadgradnja 1. stopnje.
3.   Acne conglobata: Koža preide v patološko stanje, za katerega so značilni močno povečani mešički, raztrganine v stenah mešička, prevladujoči  aknasti vozliči (tudi  po
puberteti), vnetja,  ki  jih  povzroča prodor klice Propionibacterium acnes, presnovnih spojin in flamentov v tkivo, lezije, brazgotine in drugo. Gre za bolezenski stadij.

1.  Stanje ni patološko  in ga  lahko zdravimo s kozmetičnimi izdelki, da kožo v skladu z 2. členom Uredbe o kozmetičnih izdelkih EU »ohranjamo v dobrem stanju«. Koža v prvem stadiju  komedonov  ne  spremeni svoje morfologije, temveč ostane celostna in popolna.

2. V procesu poslabšanja do 2. stopnje, torej sekundarnih komedonov (pustule, papule, vozliči in ciste), se morfologija  kože  spremeni  zaradi poškodovanih  kožnih  struktur  in vnetja kožnega tkiva.

3. Morfologija kože se glede na patološke lastnosti razvije v 3. stopnjo, Acne conglobata. Na tej stopnji koža potrebuje medicinsko pomoč.

 

Celoten članek: BEAUTY FORUM 1 / 2016, str. 36.